Spoštovane gospe medicinske sestre, negovalke, strežnice, zaposleni v socialni oskrbi, čistilke, kuharice, perice, dijaki in študenti - prostovoljci, spoštovani g. dr. Šprajc, spoštovano vodstvo Doma!
Upali smo, da se bomo temu valu covida-19 izognili, da smo se dovolj zaščitili, da smo ob prvem izbruhu bolezni plačali dovolj visoko ceno. Želje so eno, realnost pa drugo. Kot da smo se vrnili za leto dni nazaj. Znašli smo se v zaprtem mehurčku Doma, sicer namenjenem naši zaščiti, a nič kaj prijaznem do našega počutja. Verjamem, da tudi vam ni bilo lepo.
Rada bi se vam, v našem skupnem imenu, zahvalila za vse te ure podaljšanih delavnikov, za ure naporov, potrpljenja, odrekanja, strpnosti, včasih prisiljene dobre volje, bodrenja, odlaganja lastnih težav, odrekanja družini in družinskemu življenju. Pozabite, da smo bili včasih nejevoljni, sitni, včasih tudi nedisciplinirani. Združila nas je skupna želja - premagati bolezen, premagati strah pred njo. Z zadovoljstvom lahko rečemo: "uspelo nam je!" Ko se življenje zopet vrača v ustaljene okvire, upamo, da boste uspeli vsaj malo nadoknaditi tisto, kar ste v tem času zamudili. Zahvaljujemo se vam in vašim najbližjim za nesebičnost in humanost, brez katere bolezni ne bi mogli premagati.
V teh tednih je bilo težko tudi našim svojcem, saj jih je zapora doma močno izključila iz naših življenj. Ker so vam zaupali, da boste dobro poskrbeli za nas, so lažje vzdržali. Zato - hvala tudi v njihovem imenu!
Želimo si, da je bila to naša zadnja boleča izkušnja!
Božena Ostrovršnik, predstavnica stanovalcev v Svetu zavoda DUO Impoljca
